201710.08
0

Ekonomski učinki zelenih streh

Zelene strehe se najpogosteje načrtujejo zaradi izboljšanja energijske varčnosti stavb.
Zelene strehe prispevajo k energijski varčnosti objekta, saj pozimi vplivajo na zmanjšanje izgube toplote v okolico, poleti papreprečujejo pregrevanje objekta.
Zelena streha znatno zmanjšuje izgube toplote z dodatno toplotnoizolativno funkcijo. S pomočjo zelenih streh se pozimi zmanjša pretok toplote skozi konstrukcijo strehe med 10% do 30%. To občutno zmanjšuje stroške vzdrževanja objekta oz. porabo energentov za ogrevanje. [5]
Zelene strehe poleti odbijejo med 20% in 30% sončnega sevanja in absorbirajo do 60% sončnega sevanja s pomočjo fotosinteze. To pomeni, da se do 60 % energije sonca prenese v vegetacijski sloj. S pomočjo zelenih streh se poleti zmanjša pretok toplote skozi konstrukcijo strehe med 70% do 90%. Ker je prehod toplote v objekt majhen, se posledično zmanjša poraba energije za hlajenje objekta.[5]
Ta dejstva so spodbudila države po vsem svetu, da podpirajo izvedbo zelenih streh. Mesto Tokio predpisuje zakon, da mora biti strehaozelenjena pri zasebnih objektih, ki imajo tlorisno površino večjo od 1000 m², in javnih objektih tlorisne površine več kot 250 m².
Pri tem mora predstavljati zelena streha vsaj 20% celotne strešne površine. Nemčija podpira izgradnjo 13,5 milijonov m² zelenih streh na leto. V Kanadi, vTorontu so predpisane zelene strehe za vse nove objekte nad 200 m², pri čemer mora predstavljati zelena streha vsaj 20% celotne strešne površine. Mesto Chicago v Združenih državah Amerike ponuja do 50% kritja stroškov ali do 100.000 $ subvencije za zelene strehe, pri čemer mora predstavljati zelena streha vsaj 50% celotne strešne površine. Na Danskem, v Kopenhagnu morajo biti po zakonu vse nove strehe z naklonom pod 30° ozelenjene, razen če statika objekta tega ne omogoča. Mestna občina Ljubljana je 8.10.2010 sprejelaodlok, ki predpisuje izvedbo zelenih streh.Navedba:Na industrijskih, proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih s tlorisno površino strehe, večjo od 2000 m2, je treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna.[6]
Sloji zelene strehe ščitijo ključne vitalne sloje strehe (hidroizolacijo) pred neugodnimi vremenskimi vplivi in mehanskimi poškodbami.Hidroizolacija, ki je neposredno izpostavljena sončnim žarkom in ni prekrita z zemljino in rastlinami, se veliko hitreje stara. Hitro staranje je posledica razgradnje organskih neživih materialov zaradi neposredne izpostavljenosti sončnim žarkom. Hidroizolacije so iz organskih snovi, nafte. Kljub temu, da se nekatere vrste deklarirajo kot odporne na ultravijolično svetlobo, je potrebno vedeti, da UV-zaščita le upočasni razgradnjo celic. Nasprotno je z živimi organskimi snovmi – rastlinami, ki zaradi sončnih žarkov s pomočjo fotosinteze ustvarjajo posledično nove celice rastlin. Torej, hidroizolacija, ki je prekrita z zemljino in rastlinami, je popolnoma zaščitena pred vplivom sončnih žarkov.
Izrazito neugoden vremenski vpliv na hidroizolacijo so tudi velika in hitra temperaturna nihanja; temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Zaradi temperaturnih razlik se hidroizolacija krči in razteza, kar povzroča utrujenost materiala. Zaradi ponavljajočih se raztezanj in krčenj elastičnih materialov hidroizolacije se ti sčasoma utrudijo in postajajo vednobolj krhki.To pomeni pokanje slojev hidroizolacij in posledično netesnosti hidroizolacije, kar vodi k zamakanju strehe. Zaradi tega je potrebno streho sanirati, kar je znaten strošek.
Pomemben učinek slojev zelene strehe je zmanjšanje obremenitve na hidroizolacijo preko UV-sevanja,in zaščitapred visokimi temperaturnimi napetostmi in mehanskimi obremenitvami.Kadar je hidroizolacija zaščitena z zeleno streho, je ohlajanje oziroma segrevanje vitalnih slojev strehe v veliki meri preprečeno in upočasnjeno. Ravna streha, pri kateri je hidroizolacija neposredno izpostavljena vremenskim vplivom, ima v praksi življenjsko dobo običajno od 10 do 20 let. Hidroizolacija prekrita s sloji zelene strehe pa lahko zagotavlja tesnost objekta tudi več kot 100 let.Zaradi tega je življenjska doba izolacij strehe podaljšana za nekajkrat.
Pri strehah,kjer je hidroizolacija vidna oziroma prosto izpostavljena mehanskim poškodbam, prihaja v praksi do mehanskih poškodb. Najpogostejše poškodbe nastanejo zaradi vzdrževalnih del na strehah, kjer so običajno različne inštalacije (fotovoltaični kolektorji, klimatske naprave, sončni kolektorji za vodo, strelovod, varovalne pletenice,…). Poleg tega se pojavljajo na strehah poškodbe zaradi pirotehnike (raket), živali, vandalizma itd. V primeru ekstenzivno ozelenjene strehe je sloj hidroizolacije zaščiten s filcem, cca. 10 cm debelim slojem zemljine in 5 do 10 cm debelo preprogo zelenja, kar učinkovito preprečuje mehansko poškodbo hidroizolacije. Pri intenzivni ozelenitvi strehe pa je mehanska poškodba hidroizolacije preprosto nemogoča, saj je sloj zemljine debelveč 10 cm.
Torej pomemben ugoden ekonomski učinek zelene strehe je podaljšanje življenjske dobe celotne sestave strehe in s tem podaljšana življenjska doba objekta.
Zaradi zadrževanja meteornih padavin in zakasnitve odtekanja vode ob nalivih, je možno zmanjšanti kapaciteto tehničnih sistemov odvodnjavanja, npr. zmanjšanje premera odtočnih inštalacij in s tem strošek investicije objekta in infrastrukture.

Miha Gorjanc dipl.ing.gr.

041900797

Vir [5]: Članek: State-of-the-art analysis of the environmental benefits of green roofs, Umberto Berardi, AmirHosein GhaffarianHoseini, Ali GhaffarianHoseini,http://www.elsevier.com/locate/apenergy

Vir [6]:Uradni list Št. 78, Ljubljana, petek 8. 10. 2010, ISSN 1318-0576, Leto XX